RŽENI ROŽIČEK - CLAVICEPS PURPUREA (FRIES) TULASNE.

Gostiteljske rastline

Okužuje številne vrste iz družine Poaceae (trave), med drugim prava žita (npr. rž, ječmen, pšenica). Najbolj dovzetne pa so tiste trave oz. žita, ki dalj časa in odprto cvetijo.

Bolezenska znamenja

Kmalu po cvetenju se na posameznih klaskih pojavijo drobne kapljice lepljive sladke tekočine (medena rosa). V klasku se na plodnici oblikuje belkast micelij, ki izloča prej omenjeno tekočino. Micelij se preoblikuje v sklerocij, ki ga imenujemo tudi rženi rožiček. Ta tvorba postopoma raste, da moli preko plev in lahko doseže velikost do štirih centimetrov.

Razvojni krog

Gliva prezimi v obliki sklerocijev. Ti spomladi vzkale. Iz sklerocijev zrastejo rdeče rumene betičaste tvorbe. V glavicah katerih se oblikujejo vazasta oz. vrčasta plodišča (periteciji). V njih najdemo mehovne tvorbe (askusi) z nitastimi askosporami. Izbruhane askospore veter prenese na cvetove, kjer izvrše primarno okužbo.

Na plodnici zraste micelij, na njem pa nespolne ovalne letne spore (anamorf: Sphaecelia segetum). Na okuženih plodnicah se oblikuje medena rosa. Le-ta privablja žuželke, ki skupaj z njo prenašajo tudi letne trose na druge cvetove (sekundarne okužbe). Trosi se lahko prenašajo tudi z dotikom klasov ali pa z dežnimi kapljicami.

Obseg okužb je odvisen od vremenskih razmer, predvsem vlage. Deževno vreme v času cvetenja pospešuje bruhanje askospor in njihovo kalitev, pa tudi širjenje letnih spor.

Vsi zunanji dejavniki, ki podaljšujejo cvetenje, pospešujejo okužbo. Za okužbo so dovzetnejše sorte, ki cvetijo dalj časa in bolj odprto. Rženi rožički se ohranijo v tleh največ leto dni.

Varstvo

Izpadle rožičke skupaj s strniščem zaorjemo na 7 do 10 cm, tako da naslednje leto ne morejo vzkliti. Travnike v bližini njiv pokosimo pred cvetenjem žit, da preprečimo morebitno okužbo z letnimi sporami. Manj dovzetne za okužbo so sorte, ki cvetijo krajši čas in imajo bolj zaprte cvetove. 

Besedilo: Franci Celar